Re: Kriza slovenskega šolstva
Objavljeno v KrnekiK pisanju tele objave me je spodbudilo razmišljanje SFfreak-a, ki ugotavlja, da se na gimnazijah (in verjetno tudi na drugih šolah) učimo veliko stvari, ki nam v življenju sploh ne bodo prišle prav npr. književnost pri slovenščini itd.
Naj mi nekdo pove, kje mi bo prišlo prav znanje iz književnosti, če hodim na tehniško gimnazijo? OK za splošno gimnazijo še nekako razumem, ker je le-ta podlaga za praktično vse fakultete, ampak kdo za hudiča se bo iz tehniške gimnazije vpisal na slavistiko, tehniška gimnazija bi naj bila podlaga za tehnične študije?
Prav tako mi ni jasno, kaj delajo predmeti kot sta psihologija in sociologija v predmetniku tehniške gimnazije, ali mogoče predvidevajo, da bomo po koncu šolanja morali oceniti psihološko stanje kakšnemu robotu 
Raje bi dali poleg še osnove kakšnega progamskega jezika (tistim, ki so izbrali poglabljanje računalništva), ki je na trgu iskan, tako bi navdušili koga za nadaljnje poglabljanje tega jezika, pa slovensko gospodarstvo bi imelo od tega korist.
Pred kakšnim tednom sem slišal tudi, da bi radi uvedli v OŠ dva obvezna tuja jezika, po mojem mnenju totalna bedarija, saj imajo nekateri že z enim tujim jezikom težave, tisti ki pa hočejo več pa imajo tako ali tako izbirne predmete. Pravzaprav zakaj bi nekdo sploh rabil znati kaj več kot angleščino, danes že (skoraj) vsak zna angleško. Mogoče bi bilo bolje, da se več truda vloži v izpopolnjevanje angleščine namesto, da nas učijo N jezikov na pol.
33%
September 29th, 2007 at 20:49
S tem, da bi bila v OŠ obvezna dva izbirna predmeta se absolutno ne strinjam - Ok, po eni strani naj bi bilo to dobro, ker bi znali slovenci govoriti veliko tujih jezikov, po drugi strani pa veliko ljudem jeziki niso preveč všeč in imajo težave že s slovenščino.
S tabo se strinjam tudi v tem, da bi bilo bolj smiselno, če bi se tudi v srednjih šolah učili samo angleščine - in bi to obvladali, ne pa da nam poleg tega dodajajo še razne francoščine, nemščine …
No, sam sem pristal na francoščini in moram reči, da, ker me ne zanima preveč bom verjetno po končani gimnaziji pozabil na vse skupaj …
Se pa ne strinjam s tem, da nam književnost nikoli v življenju ne bo prišla prav - gre za splošno razgledanost, poznavanje posameznih zgodovinskih obdobij … je pa res, da so te stvari zelo zelo podrobne, zato ni čudno, da človek veliko tega, kar se mora v študijskih letih učiti preprosto pozabi.
Kje ti bo prišlo znanje književnosti prav? Hm, mogoče bodo tvoji otroci hodili na gimnazijo oz. bodo želeli študirati jezike, primerjalno književnost in te bodo kdaj vprašali, o čem govori npr. Trpljenje mladega W (Goethe) in jim boš lahko takoj pojasnil, da gre za pisemski roman iz romantike …
Res je tudi, da bi moralo biti na poklicnih programih več predmetov iz stroke in manj psihologij, sociologij … Čeprav moram reči, da je psihologija čisto OK
Kako je na tehnični gimnaziji s prakso ne vem - predvidevam pa, da ni preveč dobra (se kakšno leto razvija svoj program v skupinah oz. kaj podobnega?)
Po moje bi morali vpeljati več strokovnih ekskurzij - nekaj po slovenskih podjetjih, kjer bi se ljudem predstavilo, kaj lahko s svojo izobrazbo delajo, nekaj pa v tujino, kjer bi lahko v “naravnem” okolju preizkusili znanje svojega jezika + spoznali bi, kako delo poteka v tujini, spoznali tuja podjetja …
Res ne vem, zakaj je Ministrstvo za šolstvo spremenilo 8-letko v 9-letko … pomoje bi bilo treba prej spremeniti sistem srednjih šol.
September 29th, 2007 at 21:27
Ja seveda splošna razgledanost, ampak če že tolk dajo na to “splošno razgledanost”, zakaj pol nebi še dal ene 10 predmetov zravn, za vsakega od njih lahko rečemo, da je za splošno izobrazbo. Drugače pa književnost se uči v prevelike podrobnosti, poleg tega je književnost 20 st. abstraktna npr. poglej tole pesem
Karkol bojo že šli moji otroc študirat, zmeri se bo stvar našla na netu ali v knjižnici, a misliš da sm se jst naučil programirat s spraševanjem doma
, nope, bral sem tutoriale, manuale, kakšno knjigo,…
Praksa v teh. gim. zgleda tako, da dobimo par nalog tipa “napiši program, ki bo izpisal N števil fibonacijevega zaporedja” in jih potem rešujemo 2 uri (če ne dokončaš rešiš doma…). Lahko si pogledaš mal lanske rešitve, ki sem jih objavljal.
Tale ideja z strokovnimi ekskurzijami se mi zdi OK, ampak v realnosti so na prvem mestu seveda obiski v rojstnih hišah pokojnih Ivanov pa Francetov.
No 9 letka je po eni strani polomija, ker so v prvih treh razredih opisne ocene in potem nimaš neke predstave, kakšno znanje ima otrok, po drugi strani so pa dobra stvar izbirni predmeti.
September 30th, 2007 at 00:07
Doh to pa je res. Nobena šola, nobena univerziteta me ne bo morala toliko naučiti kot se me naučile e-knjige, tutoriali ipd. Res nobena.
September 30th, 2007 at 13:33
No ja glede na to, da tudi sam obiskujem tehniško gimnazijo, lahko povem, da na naši šoli se jih kar nekaj odloči za družboslovne študije, čeprav večina seveda še vedno gre na naravoslovne. Poznam primere, ko študirajo sedaj psihologijo, medicino, obramboslovje… =) Veliko bolj me skrbi prevelika znanstvena razlaga na UNI programih ter obenem premala uporaba znanja v praksi. Tem zadevam bi pa resnično lahko dali večji poudarek.
Gimnazija je pač gimnazija, zato se urnik tudi razlikuje od splošne samo 5% (kolikor se spomnim) in če bi rad večji poudarek samo na določeni stroki so temu pač namenjene poklicne šole, kjer si praktično že popolnoma usmerjen. =)
September 30th, 2007 at 14:22
Logično da ne
No, mogoče je bil moj primer malo pretiran … v šoli bi nam lahko samo omenili vsa obdobja, ne pa da iz vsakega naredimo znanost …
Glede pesmi, ki si jo dal kot primer - Srečkov Kons. 5, sam se trenutno spomnim še nekaj bolj skrajnega - delo mislim da B. A. Novaka z naslovom Besede, ki vsebuje enih 10 vrstic po nekaj besed “besede” - interpretacija pesmi govori o tem, da v današnjem svetu vse preveč govorimo … blah blah blah …
Rojstne hiše VS strokovne ekskurzije …
Se samo meni zdi, da je teh rojstnih hiš in priznanih slovenskih pisateljev / pesnikov / umetnikov … kdo ve koga še vse … vedno več?
Ob vsem tem sem se spomnil še na problem, ki mislim, da ga še nismo omenili: Slabi profesorji, ki ne sledijo sodobnemu svetu in ne vedo kaj se danes dogaja (za primer: profesorji informatike in računalništva)
September 30th, 2007 at 15:27
Seveda da je rojstnih hiš vedno več, ker vedo, da bodo služili z vstopninami za šolarje, ki bodo obiskovali te hiše v okviru “strokovnih” ekskurzij.
Pri profesorjih je pa odvisno od profesorja do profesorja, nekateri spremljajo dogajanje na sceni, nekateri pač ne, ker se jim po končani službi ne da več in raje kaj zase naredijo. Učit pa itaq morajo tisto, kar je v učnem načrtu in če je noter da nas morajo naučit programirat v assemblerju za Motorolo MC6803, nas pač morajo, pa čeprav je ta procesor star okoli 30 (če še ne več) let.
September 30th, 2007 at 17:29
Ja, to je pri nas tudi… Čisti nesmisel. Veliko boljše bi bilo, če te naučijo x86 assembler. Ampak to je pač sistem. Nesmiseln.
October 1st, 2007 at 02:42
uh joj, tle bi se pa dalo res na dolgo in siroko debatirati. S kar nekaj trditvami se ne strinjam, je paprav, da se govori o tej tematiki.
Torej, strnijam se, da bi bilo mogoce bolj smotrno se poglobiti v en tuj jezik kot uvesti vec teh. Ampak ucenje tujega jezika ni samo dejanska prakticna uporaba. Ucenje tujega jezika ti da zelo dobro podlago v zivljenju za ucenje na splosno. Kajti pri tem je potrebna zelo dobra sistematika… in recimo ze samo ucenje prohgramskega jezika ima zelo podoben sistem… tak da cetudi meni dejansko ucenje nemscine nikoloi ne bo koristilo, bom s tem dobil eno dobro podlago in workflow za ucenje cesa drugega (recimo novega programskega jezika)….
Zavedati se pa moras tudi ene stvari. Tehnicna gimnazija ne pomeni, dabos ti programer in tja ne hodijo le tisti ki si zelijo biti programerji, eni imajo visje cilje v tem sektorju. Dober primer je recimo team manager. Torej nekdo ki zeli biti vodja programerske ekipe mora poznati v prvi fazi delo programerja, v drugi fazi mora poznati koncni produkt (aplikacijo/spletno stran, etc), mora poznati in dobro organizirati workflow, torej potek dela, brez poznavanja tehnikalij tu ne gre…. potem mora znati povezovati programerje skupaj inv sakemu pdoati svoje zadolzitve… itd, itd…. In na koncu… taksno delovno mesto zahteva tudi odlicno poznavanje sociologije in psihologije… torej so ta znanja na njegovem delovnem mestu zelo potrebna…. insto velja za tiste, ki razvijajo svoje aplikacije ali projekte… pri njih je zelo pomembno, dapoznajo navade, miselne vzorce in potrebe uporabnikov… spet zelo pomembno poznavanje psihologije in sociologije…
Sverede, moje mnenje je, da gledas zadeve prevec iz tvojega lastnega vidika, kot cistega programerja…
No, bi se pa strinjal s tem, da so profesorji premalo na tekocem in veliko rpemalo strokovni. Da ne govorim o tem, da je na taksnih solah na splosno ucni sistem totalno out. Po mojem bi tehniske gimnazije in taksne strokovne sole morali strogo deliti na Hardware, software in upravljanje…. in potem znotraj teh okvirov psotaviti veliko bolj ucinkovite metode ucenja… in seveda prilagoditi ucni nacrt….
Recimo, kaj bo enemu, ki se ze v zacetku opredeli, da bo programer, znanje zgradbe cmos vrat ali neke stare motorole ali kaksnega drugega hardverja… se strnijam, osnove bi morale biti, ampak pri njemu bi moral biti poudarek predvsem na njegovempodrocju… (brez zgodovine, kemije, knjizevnosti, geografije, etc… oziroma z res splosnim znanjem tega) … in pri programerju bi moral biti vecji poudarek na logiki, matematiki (valda ne integrali ampak kaj bolj uporabnega)… recimo sistematiki, in ostalimi zelo specificnimi strokovnimi predmeti…. isto bi moral pri tistemu ki se odloci, da ga zanima bolj hardware del poudarek na predmetih ki mu bolj pridejo prav…. kemija, fizika, elektronika, matematika itd…
In se ena stvar je… jaz sem se recimo v srednji soli ucil zgradbo procesorja, zgradbo maticne plosce, etc… v resnici pa z njimi nisem imel nekega stika… nikoli nismo nase znanje nadgradili v praksi… in da ne govorimo o tem, da smo se ucili o totalno outdated stvareh… GROZA…
no, malo sem se razpisal, upam, da ste dojeli bistvo
October 1st, 2007 at 06:25
Ne vem če lahko programski jezik primerjaš z drugimi jeziki, ker programski jeziki so si precej podobni med sabo.
No res je, da sem mogoče gledal na celotno stvar preveč z mojega vidika. Pravzaprav tehnična gimnazija ne uči samo računalništva temveč imaš (vsaj pri nas) 3. izbirne predmete: računalništvo, mehanika in elektrotehnika. Kaj se pri drugih izbirnih predmetih učijo ne vem natančno.
Problem v tehniški gimnaziji tudi, da se nekateri vpišejo samo zato, ker ni omejitev, potem pa so problemi s strokovnimi predmeti.
Zgradbo procesorja smo se mi tudi učil… snov je tukajle.
October 1st, 2007 at 21:43
assembler za Motorolo MC6803 -> tole staro zadevščino se tudi pri še vedno učijo v 2. letniku. K sreči so prišli zdaj vsaj neki novi profesorji, ki so nekoliko bolj v skladu s tehnologijo in napredkom, čeprav jim učni načrt marsikaj omejuje, to je res.
čisto za primer -> mlajše generacije profesorjev so vsi zadovoljnji in priporočajo npr. adobe-ove programe ipd., medtem ko starejši še vedno npr. samo Corel, Corel, Corel… in ni vrag, da bi jih prepričal karkoli. Vem, ker precej stvari delam za šolo (filmi, glasilo, plakati,…)
Drugače sem pa sam smer -> mehanika: tukaj pa stvari, ki so dokazane, naslednje leto niso “out of date”, ker računanje je pač računanje =)
p.s.: pri nas so lansko leto bile omejitve in so tako morali odsloviti 1 razred.